Jesenska žetvena luna, ki je letos padla na 1. oktober in traja še danes, je nekaj posebnega. Ta luna daje vtis polnosti še nekaj dni potem, ko je že mimo, zato jo tradicionalno povezujemo z žetvijo.

Žetev je po svoji naravi povezana s srečo in obiljem; pomeni, da sta naš trud in delo poplačana. Obiramo sadove, ki smo jih pridelali čez leto in nas bodo – fizično in simbolično – nahranili. Tako se lahko mirno začnemo pripravljati na zimski umik v notranjost, v temo, k počitku; kot se zemlja potaplja v mirovanje, se tudi naša psiha počasi umirja in vrača k zemlji.

Medtem ko uživamo v poznojesenskem soncu, si vzemimo čas za razmislek o tem, kako se metafora žetve zrcali v našem življenju. Načeloma vemo, da je ravnovesje v življenju pomembno, vendar je naravno tudi dejstvo, da na naše resolucije vplivajo vsakodnevne obremenitve, delovni ritem, odrekanje …

Ta krajša in preprosta vizualizacija nam pomaga, tako da vzpodbudi našo refleksijo in kreativnost.

Svoje življenje si lahko predstavljamo kot vrt, ki ga neprestano urejamo, obdelujemo, čistimo in z njega pobiramo sadove. Opazujemo, kaj smo ustvarili, in predvsem, kako dobri vrtnarji smo. Sproti preverjamo, kaj bi bilo treba obrezati, ali kje je kakšna gredica, ki potrebuje več nege in pozornosti. Je mogoče potrebno kje kaj izruvati ali ponovno posaditi?

Mogoče smo se v zadnjem letu veliko posvečali svoji karieri, ki je sedaj obrodila toliko sadov, da ne moremo vseh obrati, jih shraniti ali porabiti. Smo se zato manj posvečali negovanju odnosov v svojem življenju? Je naša čustvena pokrajina pusta in izsušena? Mogoče smo se preveč ukvarjali s svojim psihičnim in fizičnim zdravjem in zanemarili kakšno drugo gredico v našem notranjem vrtu?

Za trenutek se potopimo v notranji mir in tišino ter opazujmo svojo duševno pokrajino. Razmislimo, kako bi lahko znova uravnovesili področja in gredice v svojem življenju. Začnemo lahko pri tistih, ki so za nas najbolj pomembni, in se nato počasi premikamo globlje v podzemlje.

Ravnovesje in mir se začneta v naši notranjosti ;)!

Želim vam prijetno jesen.

Vir: The four winds society

The post Vizualizacija na žetveno luno – Urejanje notranje pokrajine appeared first on psihoterapija-sirok.si.

Nekaj več oziroma nekaj malega o izvoru in naravi zgodnjih, eksistencialnih tem skupaj s prvo različico meditacije za prizemljevanje sem napisala v prvem delu prispevka.

Posledice izgube tal pod nogami pa so navadno te, da takrat zgubimo zaupanje vase, sposobnost sprejemanja odločitev, odločnost nasploh. Izgubimo tudi zaupanje v drugega. Predvsem pa se odtujimo od občutka lastne moči.

V tej nemoči se navadno zadržujemo predvsem v glavi; izgubljamo se v cikličnih in ponavljajočih se konfliktih, iz katerih največkrat ni izhoda. Pogosto izmenično preskakujemo iz vloge žrtve – torej iz čiste nemoči in prepričanja, da so drugi krivi in odgovorni za naše počutje – v vlogo agresorja. Slednji je, odvisno od posameznika, včasih zelo ekspresiven, napadalen in odkrit, včasih zelo podtalen, manipulatorski, vselej pa – kljub svoji »pasivnosti« – učinkovit.

Kar se tega tiče, smo »vsi v istem čolnu«, vprašanje je le, koliko se tega zavedamo. Vsak tak trenutek pa je tudi priložnost za rast. Pri tem nam lahko pomagajo že zelo drobne stvari – vaje za prizemljitev so preprost in hiter način, da v sebi zopet najdemo občutek prisotnosti, pomirejnosti, stabilnosti in moči.

Predlagam še eno, malce drugačno različico meditativne vaje za prizemljitev. Najbolje je, da izberemo tisto, ki nam bolj ustreza.

MEDITACIJA ZA PRIZEMLJITEV (ang. grounding)

Stojimo ali udobno in vzravnano sedimo na stolu.

Zapremo oči.

Trikrat globoko vdihnemo in izdihnemo.

Naš izdih je z vsakim vdihom daljši.

In z vsakim izdihom smo bolj mirni in sproščeni.

Pozornost usmerimo na stopala.

Zavemo se tal pod seboj.

Podpore, ki nam jo nudi površina Zemlje.

Počutimo se stabilni in varni.

Pozorno opazujmo celotno površino naših stopal.

Začutimo prste na nogah, peti, stopalna loka.

Zbrano preverimo občutke v stopalih in nogah.

Zavemo se energije, ki teče.

Občutimo spremembe.

Predstavljamo si, kako se nam  stopala razprejo.

Počasi se začnemo pogrezati v tla.

Pogrezamo se vedno globlje.

Postajamo del Zemlje.

Opazujemo, kako globoko se pogreznemo (do gležnjev, kolen, stegen, pasu, vratu?).

Zlijemo se z Zemljo in se napajamo z njeno energijo,

močjo,

zavedanjem,

hvaležnostjo.

Smo del Zemlje, njeni otroci in Ona nam daje moč.

Napajamo se, dokler se zadnja celica v našem telesu ne napolni z energijo Zemlje.

Nato začutimo, kako iz nas odteka vse, kar mora biti ozdravljeno.

Naše omejitve, prepričanja, strahovi, bolečine.

Iz zadnje celice našega telesa.

Ko začutimo, da je proces končan, se počasi vrnemo v svoje telo.

Preverimo svoje občutke in počutje.

Počasi odpremo oči.

The post Meditativne vaje za prizemljevanje – 2. del appeared first on psihoterapija-sirok.si.

Podobno nam rek »trdno stati na svojih nogah oziroma na trdnih tleh« v spomin prikliče sliko človeka, ki je izrazito prisoten, luciden, odločen, jasen, čvrst, kar pomeni, da je v stiku s seboj in predvsem z realnostjo. To stanje je pravzaprav zelo človeška zadeva – stanje »biti na tej Zemlji« z vsem, kar smo in kar nam je dano, bi moralo biti nekaj samoumevnega, vsakdanjega.

Čeprav vemo, da ni vedno tako, pa vselej pomaga, če se te stabilnosti in miru v svojem telesu in jedru naučimo občutiti.

Takšen občutek prizemljenosti povezujemo z ustreznim pretokom energije v spodnjih čakrah (predvsem v prvi), kjer se nahajajo vsebine, povezane s preživetjem, obstojem, nego, zaupanjem, mejami, koreninami, družino, blagostanjem itd. V psihoterapevtskem smislu se tam skrivajo podobne teme – občutki, ki jim pravimo zgodnji in jih razvojno umeščamo v prenatalno in obdobje tik po rojstvu. Gre se za bazične občutke varnosti, povezanosti, sprejetosti, udeleženosti, ukoreninjenosti, odvisnosti, avtonomije.

Te lahko povzamemo v različnih prepričanjih, ki nas nezavedno spremljajo vse življenje in na vseh področjih našega obstoja (v intimnih razmerjih, odnosu do večjih skupin in sveta, v odnosu do našega telesa, na področjih, kjer se želimo realizirati in potrditi, itd.).

–  ”Živim

–  ”Sem

–  ”Sem zaželen/-a

–  ”Zaupam (si/ti)

–  ”Sprejemam

–  ”Dobim, kar potrebujem

–  ”Svet je tukaj, zame

–  ”Uživam v svojem telesu

–  ”Želim si (te)

–  ”Vzamem

Priporočam, da greš še enkrat čez zgornji seznam in skušaš pri vsaki trditvi začutiti, kaj ti sporoča tvoje telo, kakšni so tvoji občutki ob tem. Lahko se zgodi, da se pokažejo zanimive stvari.

Vsem nam, ki tu in tam poletimo v sfere, prežete z bolj ali manj prijetnimi fantazijami, pa zelo, zelo pomaga spodnja, izredno preprosta vaja.

MEDITACIJA ZA PRIZEMLJITEV (ang. grounding)

Stojimo ali udobno in vzravnano sedimo na stolu.

Zapremo oči.

Trikrat globoko vdihnemo in izdihnemo.

Naš izdih je z vsakim vdihom daljši.

In z vsakim izdihom smo bolj mirni in sproščeni.

Pozornost usmerimo na stopala.

Zavemo se tal pod seboj.

Podpore, ki nam jo nudi površina Zemlje.

Počutimo se stabilni in varni.

Pozorno opazujmo celotno površino naših stopal.

Začutimo prste na nogah, peti, stopalna loka.

Zbrano preverimo občutke v stopalih in nogah.

Zavemo se energije, ki teče.

Občutimo spremembe.

Predstavljajmo si, da iz naših stopal (in zadnjice, če sedimo) v zemljo rastejo korenine.

Prodirajo skozi tla, prod, kamenje, skale, vodo …

… vse do središča Zemlje.

Dosežejo njeno ognjeno jedro.

Napojijo se z energijo Zemlje.

Njeno podporo.

Močjo.

Zavedanjem.

Hvaležnostjo.

Smo del Zemlje, njeni otroci in Ona nam daje moč.

Napajamo se, dokler se zadnja celica v našem telesu ne napolni z energijo Zemlje.

Nato začutimo, kako iz nas odteka vse, kar mora biti ozdravljeno.

Naše omejitve, prepričanja, strahovi, bolečine.

Iz zadnje celice našega telesa.

Ko začutimo, da je proces končan, se počasi vrnemo v svoje telo.

Preverimo svoje občutke in počutje.

Počasi odpremo oči.

Še eno, malce drugačno različico meditativne vaje za prizemljitev, najdete tukaj.

The post Meditativne vaje za prizemljevanje – 1. del appeared first on psihoterapija-sirok.si.

Uležemo se na hrbet in roke udobno položimo ob telo.

Globoko vdihnemo … in izdihnemo. Izdih naj bo dolg in sproščen.

Predstavljamo si, da ležimo na belem, puhastem oblaku.

Čutimo, kako se pogrezamo v njegovo mehkobo, ko nas nežno dviga vse višje in višje v nebo.

Lebdimo na oblaku, ki nas nežno ziblje sem in tja.

Dviga nas v višave, kjer se počutimo neznansko lepo.

Ta prelepi kraj je poln barv in prijetnih zvokov.

Prisluhnimo jim in se ozrimo okrog sebe. Skušajmo s celim telesom začutiti, kako lepo je, kako dobro se počutimo.

Počasi in globoko vdihnemo …

… in izdihnemo.

Ko smo pripravljeni/e, se naš oblak začne nežno spuščati …

… in se počasi spusti nazaj na zemljo.

Ko se poslavlja od nas in se umika, s seboj odnese vse naše skrbi!

Sedaj se počutimo mirni in srečni.

Še enkrat globoko vdihnemo … in počasi izdihnemo.

Lahko noč!

 

Vir: Sounds true

The post Večerna vizualizacija za otroke in odrasle – potovanje z oblakom za lahko noč appeared first on psihoterapija-sirok.si.

Dihanje je za nas samoumevno, hvala bogu. Velja pa se vprašati, kaj vse se skriva v samoumevnem.

Če nam na primer ljubljena oseba očita, da jo jemljemo za samoumevno, se ob tem najbrž ne bomo počutili prijetno. Nekateri se bomo odzvali z občutkom krivde, drugi s strahom, jezo ali celo z veseljem. Nič od navedenega seveda ni napačno. Preden pa pohitimo z argumenti ali opravičili – globoko vdihnimo. Seveda ni lepo, če se naši bližnji počutijo prezrte ali neupoštevane. Velja razmisliti, če in koliko sami prispevamo k temu. Obenem pa ocenimo, kaj od nas pričakujejo: nam to ustreza, jim želimo to dati, ali znajo nas in našo pozornost sprejeti? Ali je torej zame (za naju) najin odnos negujoč, spoštljiv in ljubeč? Če je, je to super!

Samoumevno namreč pomeni tudi varno – na naš poseben način.

 

Podobno se tudi v dihanju skriva naš način varnosti. Kako dihamo – plitvo ali globoko, s prsmi ali s trebuhom, hitro ali počasi; ali tu in tam globoko zavzdihnemo, je naš vdih prekinjen, nam jemlje sapo? Vse to so znaki našega počutja. Raznovrstne meditacije našo pozornost vedno znova usmerjajo k dihanju – dihanje je naše sidro, stabilizacija.

Velja, da počasno in globoko dihanje pomirja in da je izdih prav tako pomemben kot vdih. Če mu dodamo še nasmeh, to ne more biti slaba kombinacija.

 

Na posnetju je Preetha ji na TEDu.

The post Minuta in pol za dihanje appeared first on psihoterapija-sirok.si.