Meditativne vaje za prizemljevanje – 2. del

Vaje za prizemljevanje pomagajo, ko se znajdemo v konfliktih, ki ogrožajo našo eksistenco. Njihova vsebina niti ni tako pomembna, saj je za vsakega od nas bolj kot ne unikatna. Prepoznamo jih po tem, da takrat preprosto »izgubimo tla pod nogami«.

Nekaj več oziroma nekaj malega o izvoru in naravi zgodnjih, eksistencialnih tem skupaj s prvo različico meditacije za prizemljevanje sem napisala v prvem delu prispevka.

Posledice izgube tal pod nogami pa so navadno te, da takrat zgubimo zaupanje vase, sposobnost sprejemanja odločitev, odločnost nasploh. Izgubimo tudi zaupanje v drugega. Predvsem pa se odtujimo od občutka lastne moči.

V tej nemoči se navadno zadržujemo predvsem v glavi; izgubljamo se v cikličnih in ponavljajočih se konfliktih, iz katerih največkrat ni izhoda. Pogosto izmenično preskakujemo iz vloge žrtve – torej iz čiste nemoči in prepričanja, da so drugi krivi in odgovorni za naše počutje – v vlogo agresorja. Slednji je, odvisno od posameznika, včasih zelo ekspresiven, napadalen in odkrit, včasih zelo podtalen, manipulatorski, vselej pa – kljub svoji »pasivnosti« – učinkovit.

Kar se tega tiče, smo »vsi v istem čolnu«, vprašanje je le, koliko se tega zavedamo. Vsak tak trenutek pa je tudi priložnost za rast. Pri tem nam lahko pomagajo že zelo drobne stvari – vaje za prizemljitev so preprost in hiter način, da v sebi zopet najdemo občutek prisotnosti, pomirejnosti, stabilnosti in moči.

Predlagam še eno, malce drugačno različico meditativne vaje za prizemljitev. Najbolje je, da izberemo tisto, ki nam bolj ustreza.

MEDITACIJA ZA PRIZEMLJITEV (ang. grounding)

Stojimo ali udobno in vzravnano sedimo na stolu.

Zapremo oči.

Trikrat globoko vdihnemo in izdihnemo.

Naš izdih je z vsakim vdihom daljši.

In z vsakim izdihom smo bolj mirni in sproščeni.

Pozornost usmerimo na stopala.

Zavemo se tal pod seboj.

Podpore, ki nam jo nudi površina Zemlje.

Počutimo se stabilni in varni.

Pozorno opazujmo celotno površino naših stopal.

Začutimo prste na nogah, peti, stopalna loka.

Zbrano preverimo občutke v stopalih in nogah.

Zavemo se energije, ki teče.

Občutimo spremembe.

Predstavljamo si, kako se nam  stopala razprejo.

Počasi se začnemo pogrezati v tla.

Pogrezamo se vedno globlje.

Postajamo del Zemlje.

Opazujemo, kako globoko se pogreznemo (do gležnjev, kolen, stegen, pasu, vratu?).

Zlijemo se z Zemljo in se napajamo z njeno energijo,

močjo,

zavedanjem,

hvaležnostjo.

Smo del Zemlje, njeni otroci in Ona nam daje moč.

Napajamo se, dokler se zadnja celica v našem telesu ne napolni z energijo Zemlje.

Nato začutimo, kako iz nas odteka vse, kar mora biti ozdravljeno.

Naše omejitve, prepričanja, strahovi, bolečine.

Iz zadnje celice našega telesa.

Ko začutimo, da je proces končan, se počasi vrnemo v svoje telo.

Preverimo svoje občutke in počutje.

Počasi odpremo oči.