Čustvovanje – brez potlačevanja in preplavljanja (prvi del)

O tem, kaj pravzaprav pomeni biti v stiku s svojimi čustvi, se z njimi soočati, jih sprejemati, z njimi živeti, jih nositi in se v pravem trenutku in pravi meri od njih distancirati.

 

Kot za vsako stvar tudi za čustva velja, da moramo najprej vedeti, kaj čutimo. Mogoče se zdi neverjetno, da veliko ljudi nima notranjega zemljevida in izkušnje, kaj šele zavedanja o tem, kaj v danem trenutku čuti, vendar to v resnici drži.

Koliko so bila naša čustva slišana in sprejeta v otroštvu in na kakšen način smo se z njimi naučili operirati, je zgodba, ki je edinstvena za vsakega od nas in je pogojena z načinom vzgoje in obliko navezanosti naših staršev ali skrbnikov ter našo specifično usodo, nalogo oziroma znanjem, ki ga moramo osvojiti, da lahko zaživimo bolj polno življenje, osvobojeno starih spon, ki jih vsakdo nosi s seboj in ki svoj eho dobijo skozi transgeneracijske in kolektivne sisteme uokvirjanja.

Vsak človek v sebi nosi vsa čustva. Osnovna čustva so najbolj bazična in primarna. Sestavljena čustva so bolj kompleksna in družbeno pogojena, po večini se prilepijo na osnovno formulo človekovega individualnega doživljanja in jo s tem dodatno okrepijo ali popačijo.

Kdor trdi, da nima določenega čustva, da na primer nikdar ni jezen, ker se je po nekakšni zenovski poti prebil v višje stanje zavesti, kjer je absolutno srečen in spokojen, ima le delno prav. Prav ima, ko pravi, da jeze ne čuti, povsem pa se moti, ko pravi, da tega čustva nima in po njem ne čuti nobene potrebe. Spiritualni ali kakšen drugi »obvod« je le ena od oblik odpora, ki nam pomagajo ohranjati status quo, to je, nenehno ponavljanje zastarelih veščin soočanja.

Dejstvo, da čutimo, pomeni, da smo živi, da bivamo in delujemo po najbolj primarnih človeških principih in zanikanje določenih čustev ali strah pred njimi nam pri tem prav nič ne pomagata. Mogoče nam lahko pomaga zavedanje, da čustva pač so, takšna kot so.

Naša čustva so kot živ organizem, ki biva znotraj nas in deluje po popolnoma drugačnih principih, kot si včasih želi naš um. In bolj kot smo z njimi v stiku, bolj kot jih čutimo, bolje lahko sodelujemo z njimi.