Čustvovanje – brez potlačevanja in preplavljanja (tretji del)

Moč nezavednega

 

Vse moje neozaveščene vsebine – torej tiste v nezavednem, so zame popolnoma in absolutno nedostopne.

 

Naša psihična struktura se vzpostavi že zelo zgodaj, do tretjega rojstnega dneva je v osnovi že formirana – in matrice, ki smo jih do takrat ponotranjili, bodo pomembno vplivale na vse naše nadaljnje doživljanje in izkušnje. Med njimi mogoče najbolj odločilno prav tiste nezavedne, saj slednje vedno znova uhajajo naši zavestni in odrasli presoji in ostajajo ujete v preteklosti, kot trenutki, zamrznjeni v prostoru brez časa, logike in koherentnosti.

Včasih si to težko predstavljamo, vendar brezkompromisno velja, da so vse naše neozaveščene vsebine – torej tiste v našem nezavednem, za nas popolnoma in absolutno nedostopne. Kažejo se v sanjah, analizi in popačene skozi številne obrambne mehanizme in strategije preživetja, tako mojstrsko izurjene, da z njimi tudi sami sebe preslepimo.

Če to vemo, tudi bolje razumemo, kako se lahko zgodi, da nas drugi včasih bolje preberejo, kot se sami, da mogoče bolje vidijo, kaj nas muči, kaj je narobe, kje tavamo in se izgubljamo:

naše nezavedno je nedostopno nam, je pa nepreklicno prisotno in del našega »polja« –  svojo prtljago vedno nosimo s seboj. In če smo jo izredno uspešno potlačili pred sabo, je ne moremo skriti pred drugimi.

Nezavedne vsebine lahko delno prepoznavamo v svojih vzorcih, ponavljajo se v stiskah in dramah, so kot implicitni, subtilni in skriti skupni imenovalec našega življenja. V takšnih primerih navadno vemo, da nekaj škripa, ni nam pa jasno, kaj.

 

Tako nezavedno, mimo naše volje ali hotenja, nepreklicno oblikuje naše življenje. V terapiji se ga lotevamo na različnih nivojih: na nivoju uma s pogovorom, na nivoju telesa z občutki, čustvi in telesnimi vajami, ter na simbolnem in energetskem nivoju. Predvsem pa v neki novi izkušnji, odnosu, ki ga razvijemo s svojim terapevtom in potem nesemo s seboj v svet.