Telo ima svojo lastno inteligenco
Pomemben del psihoterapevtskega procesa je obnavljanje stika s telesom. Telo ni le sedež čustev in občutkov, ampak »kraljevska pot« do nezavednega.
Naš organizem, za razliko od našega uma, ne preigrava možnosti, rešitev, strategij in načrtov. Celični spomin je neomajen. Inteligenca našega telesa je – čeprav včasih boleča – bolj stabilna od naše psihe. Prav zato se v psihoterapiji učimo čutiti in brati njegova sporočila, saj nam telo nudi veliko bolj neposreden dostop do skritih, potlačenih vsebin.
Na presenečenje vseh nas pa se v nezavednem skriva prav toliko lepih, neizživetih talentov in moči kot njihovih temnih in nezaželenih obrazov. Zato delamo z obojim. Krepimo vire moči, da nam pomagajo soočati se s tistimi deli, ki smo jih zavrgli, slednji pa so navadno tako grozeči prav zato, ker so bili od nekdaj pozabljeni in osovraženi.
Problem naše raztelešenosti ni v glavi. Problem nastane, ko glava in telo nista povezana. Zaradi takšnega razcepa se včasih vedemo, kot da je glava edini del našega telesa. Glava pa rada zbezlja po svoje, navadno v kaos ali stres. Tudi čas, v katerem živimo, veliko prispeva k temu, da kronično »živimo v glavi« in se pustimo zapeljati neskončno mrmrajoči naravi uma. Seveda je tudi glava zelo pomemben del našega telesa in kognicija je ključna pri spoznavanju in razumevanju vsega, kar se nam dogaja. Ni pa edini pomembni del, ki ga imamo. Tudi naše srce, če ga poslušamo, je močan ali celo močnejši in pomembnejši center našega bitja. Ljubimo iz srca, žalost nam navadno teži srce in ob vseh izgubah in prizadetosti čutimo bolečino v srcu. In če v to verjamemo, »strto srce« in »veliko srce« nista samo naključni metafori.
Naše srce je pravzaprav najboljši in najbolj zrel približek zdravega ega, je tisti del, ki nam najbolj jasno in iskreno pove, kdo smo in kaj si želimo. Prek njega se najmočneje povezujemo z drugimi, srce je center ljubezni in sočutja.
To velja tudi za trebuh, rodila, spolne organe in ostale dele našega telesa. Rek in občutek »from the gut« nas povezuje z našimi primarnimi instinkti in intuicijo. Včasih je spolno vzburjenje povezano z veliko pretočnostjo kreativne energije. Boleča in napeta ramena so lahko znak preobremenjenosti (nošenja bremena), zategnjene čeljusti pa pretirane kontrole. Seveda pa velja, da takšnih znakov ne gre posploševati.
Smo posebna in unikatna bitja. Čeprav uporabljamo isto paleto barv, ima vsaka brazgotina ali gubica na našem telesu svojstven odtenek, ki so ga obarvale naše izkušnje in doživetja. Zato velja pozornost ponižno in potrpežljivo preusmeriti k telesu. Vedno ko smo v dilemi, lahko zaupamo svoji intuiciji, da bo prava odločitev prišla, ko bo zanjo čas. In če postanemo malce pozorni, spoznamo, da večine pomembnih – in velikokrat pravilnih odločitev ne sprejemamo iz glave, ampak jih čutimo v telesu.