V ritmu v novo leto

Ritem življenja in »ritem Življenja« sta dve popolnoma različni stvari. Prvega živimo v skladu z družbenimi zahtevami, drugi pa je tisti ritem, v katerem zaživimo, ko se sinhroniziramo z ritmom našega srca. Samo v lastnem ritmu se lahko naravnamo na ritem Življenja.
 
Konec leta je zelo primeren čas za polaganje računov. Čeprav je praznični ritem navadno naravnan bolj na množično histerijo kot na naravno hibernacijo in potop v globine zemlje, kjer bi lahko presejali vse, kar smo v preteklem letu preživeli, velja »pritisniti na gumb za pavzo« … in prisluhniti lastnemu ritmu.
 
 
Skušajmo torej biti praktični.

PRVIČ: ne delujemo na »klik«

Prva stvar je ta, da ne delujemo na »klik«. Naš organizem ne pozna stikala, ki bi ga v trenutku preklopilo iz težav v službi na skrb za moža ali otroka, takoj zatem na pogovor z mamo ali sestro in čez minuto ali dve na delanje načrtov za naslednje dni. To sicer ne drži popolnoma – ko gre za preživetje, delujemo dobesedno na »klik«; fiziologija in kemija našega telesa za to poskrbita veliko prej kot psiha in njeni koncepti. V obeh primerih pa gre za to, da imajo naš organizem, telo, osebnost in nenazadnje naša energija svoj ritem. Vse kar je za nas prehitro, preveč intenzivno, prezahtevno, pa je za naš organizem šok. Dobro je to, da smo nadpovprečno prilagodljivi in vzdržljivi. Res pa je tudi, da se takšni manjši in večji šoki, primanjkljaji ali travme v nas počasi nabirajo in kopičijo.

Nočemo priti do točke, ko trepeta zadnja celica v našem telesu.

 

DRUGIČ: brez obtoževanja in nerealnih pričakovanj

Včasih ne gre drugače, kot da letimo, preklapljamo, ustrežemo, popuščamo. S tem ni nič narobe! Vendar ne pozabljajmo na svoj ritem, svoje želje. Kasneje, čez nekaj ur ali čez nekaj dni, pravzaprav kadarkoli, spet postavimo sebe na prvo mesto.

Gre namreč za to, da nas bo življenje – in življenje ima veliko moči in domišljije – prej ali slej povabilo, da začnemo polagati račune.

 
To bo pogled nazaj. Vsak trenutek pa imamo možnost, da se ustavimo in ocenimo, kako se počutimo sedaj (če to storimo sedaj, bo cena nižja – to pravilo velja za vsakim šankom). In splošno priporočilo je, da raje glejmo naprej kot nazaj – tako na cesti kot v življenju …

Podobno pravilo velja tudi za spanje: spanja ne moremo nadoknaditi. Ko spimo, spimo, in to je to, nič več in nič manj. In ko se naspimo, bomo spočiti in se bomo dobro počutili. Za tem ni nobene velike filozofije. To pravilo velja tudi za naš čas, bremena, konflikte, odnose, aspiracije.

Glavno vodilo naj bo: karkoli je, je v redu!

 

TRETJIČ: manj je več

Ko se frustracija stopnjuje in se nam zdi, da smo ravnali narobe in sami sebe razočarali, nam prav nič ne pomaga, da se krivimo za to. V takšni situaciji si lahko le priznamo, da je en križ, ena skala na naših ramah dovolj.

Misel, da mora naenkrat rešiti vse svoje težave in popraviti vse hibe, je preveliko breme za slehernega posameznika. Nihče ne zahteva od nas, da naenkrat sklenemo vse pomembne in dolgoročne življenjske odločitve – nihče, razen tistega dela nas, ki želi naložiti še nekaj malega bremena na naša pleča. Ta del je navadno rad kriv in slab. Bolje pa je, da o našem življenju in naši vrednosti odloča kdo drug, najbolje da tisti del nas, ki zna reči »dovolj« in vzeti to, kar nam življenje ponuja. Le ta zreli in prizemljeni del nas nam lahko pomaga, da se vsaj za trenutek zopet naravnamo na lastni ritem. In ko začutimo svoj ritem, bomo laže uvideli in začutili, kaj je za nas v danem trenutku dobro. Po navadi je to dovolj.
 

ČETRTIČ: stvari se največkrat razrešijo same od sebe

Ko si tako prisluhnemo, ko sledimo svojemu ritmu, potrebam in željam in smo pri tem res iskreni, bomo nemara začutili dvoje: da smo precej zadovoljni in da nas življenje podpira. To je stanje, v katerem stvari enostavno »padejo« na svoje mesto in se vse (ali se nam tako vsaj zdi) nekako prav izide.

Takrat ko naš ritem ujame ritem Življenja, smo posebej lucidni, prodorni in povezani s svetom in ljudmi okoli nas.

 
In ko se, lucidni ali ne, ozremo nazaj, bomo spoznali, da smo se marsikdaj preveč naprezali in sekirali. Vse ima svoj namen in ko bomo v svojem tempu, torej ob svojem času, ujeli ritem Življenja, se bo tudi to, kar nas danes pesti, razrešilo in se postavilo na svoje mesto.